Kako medsebojno povezati različne sisteme brez ogromnih stroškov?
V podjetjih je velikokrat velik izziv, kako medsebojno povezati podatke in različne sisteme, kjer se ti podatki nahajajo. Na kratko bom predstavil, kako smo se tega izziva lotili v easy.bi in kaj smo dosegli.
Običajno podjetja za svoje nemoteno poslovanje potrebujejo tako imenovan ERP sistem (Enterprise Resource Planning), ki v prevodu pomeni načrtovanje virov podjetja in je namenjen nadzoru poslovanja podjetja. Največkrat gre za računovodski sistem, ki z različnimi programskimi rešitvami omogoča upravljanje poslovanja (na primer SAP, Oracle, Microsoft Dynamics, Sage, Infor, …). Hkrati pa podjetja potrebujejo tudi tako imenovan CRM sistem (Custumer Relationship Management), ki je namenjen upravljanju odnosov s strankami in s katerim v podjetju upravljajo vsebino, odnose in stike s strankami ipd.
Kaj storiti z množico otoških rešitev?
Vsako zase sta to dve zelo močni orodji, toda v praksi se izkaže, da je potrebno uporabiti še nekaj dodatnih orodij, da lahko podjetje uspešno upravlja in zajame vse za njih specifične delovne procese. V podjetju zato zelo kmalu pride do tega, da imajo celo vrsto tako imenovanih otoških rešitev, kar pomeni, da ima vsak segment neko svojo rešitev, vendar vse te rešitve med seboj niso integrirane in niso celovite. Pojavi se še dodaten izziv, saj se začnejo isti podatki pojavljati na več različnih ločenih mestih, kar je z vidika kakovosti zelo neustrezno. Tipičen primer so na primer spletne trgovine oziroma eCommerce, saj imajo podjetja na eni strani vse podatke v svojih sistemih, po drugi strani pa so podatki shranjeni tudi v sistemu, preko katerega deluje spletna trgovina, pri čemer oba tako imenovana »otoška« sistema med seboj nista povezana.
Kako smo se lotili izziva?
V easy.bi se že v osnovi lotevamo produktov zelo na integriran način. Vedno razmislimo, kako lahko pridemo do najbolj učinkovite rešitve in običajno se izkaže, da je prvi korak povezanost. V ta namen smo razvili svoj sistem, ki ga imenujemo One Data Service (1ds), ki povezuje vse prej omenjene sisteme skupaj in poskrbi, da se med seboj znajo »pogovarjati«.
Podobne rešitve sicer na trgu obstajajo, ampak je izziv ta, da so izjemno draga investicija, ker je vedno potrebno narediti zelo po meri narejeno rešitev. S tega vidika je za številna podjetja to z vidika primerjave stroškov in prednosti integracije nesmiselno, zato ostanejo pri razpršenih rešitvah.
V easy.bi pa smo se po drugi strani izziva lotili z drugačnim pristopom povezovanja. Razvili smo namreč tehnološko rešitev, ki ima pripravljene že vse nastavke, da je mogoče mnogo hitreje povezati različne sisteme oz. »jezike«, ki jih ti sistemi uporabljajo, povezati mnogo hitreje in doseči drugačen način integracije, pri kateri niso potrebne obsežne individualne prilagoditve za vsakega uporabnika posebej, temveč je mogoče sisteme nekega podjetja inteligentno povezati ter po meri prilagoditi mnogo hitreje in z veliko manj stroški ter izzivi.
Integracija preko One Data Service sistema v praksi
Način delovanja bo bolj jasen, če ga ponazorim s konkretnim primerom. Ena od naših strank uporablja SAP ERP sistem in ima vsakodnevno na terenu ogromno ekip. Prej je imela podatke shranjene v več sistemih, ki med seboj niso bili povezani, zaradi česar stranka ni mogla maksimalno učinkovito voditi svojih prodajnih procesov.
Integracije smo se lotili na način, da smo en proces storitve razdelili v podprocese in podprocesne korake. Prvi korak je recimo, da gre določena ekipa na teren in tam nekaj naredi. Ko to delo opravi, pride naslednja ekipa in spet uredi svoj del. Izziv je bil, da je bilo mnogo informacij ločenih in med seboj nepovezanih, zato smo stranki omogočili orodje, ki vse te procese nadzira ter omogoča mobilno pridobivanje vseh vhodnih in izhodnih podatkov, s čimer smo dobili celosten pregled.
Na ta način integriran sistem ureja celotno planiranje ekip, ekipe med seboj izmenjujejo realne informacije s terena, pri roki imajo vso potrebno dokumentacijo, saj je vse digitalizirano. Poleg tega se sistem celo uči in predvideva, kaj vse je potrebno vzeti s seboj, koliko materiala je potrebnega za določeno delo, tudi centrala takoj dobi povratne informacije in lahko v realnem času spremlja napredovanje posamezne izvedbe projekta.
Iz tega torej sledi, da se je podjetju bistveno izboljšala celotna kakovost delovanja.
Poznate pravo vrednost pravilno arhiviranih informacij?
Dodatna prednost, ki jo želim na podlagi tega primer omeniti, je, da sistem ustvari tudi arhiv celotnega procesnega poteka. Pogosto se namreč zanemarja, koliko so vredne arhivirane informacije, ki lahko pomagajo pri nadaljnjemu odločanju. Tak način namreč omogoča natančen vpogled v projekt kot celoto in poda informacije, kako uspešni so bili opravljeni koraki. Odločevalci imajo tako pri roki oprijemljive podatke za ustvarjanje celostne slike. Iz data quality vidika imajo na primer realne podatke, kakšna je kakovost neke ekipe, koliko čas porabijo za določeno delo, skratka sistem jim omogoča celostno merjenje učinkovitosti ter sprejemanje premišljenih nadaljnjih odločitev.
Se želite tudi vi lažje in bolje odločati?
Tukaj smo za vas in z veseljem pričakujemo kontakt!