Kaj je bistvo agilnega pristopa kot načina poslovanja podjetja?

Agilnost je pojem, ki se je v poslovnem svetu zelo prebil v ospredje in na nek način postal »moden« izraz za zelo različne vrste poslovnih praks in za organizacije, ki svojo dejavnost označujejo kot agilno. Glede na širino pojma je agilnost mogoče interpretirati na različne načine in dejstvo je, da ga tudi v poslovnem svetu vsak nekoliko po svoje razume. Glede na svoje dolgoletne izkušnje z agilnostjo in uporabo teh načel tako v poslovnem kot zasebnem življenju želim v nadaljevanju predstaviti svoj vidik ter opozoriti na nekatere napačne predstave, ki se v povezavi s pojmom agilnosti pojavljajo. Osredotočil se bom na agilnost z vidika poslovanja podjetja in ne na razlago vlog v modelu SCRUM.

Agilnost NE pomeni, da neprestano spreminjamo cilj

Zelo velikokrat se dogaja, da se agilnost v poslovnem svetu razlaga in enači s fleksibilnostjo, pivotiranjem, menjavo ciljev ter neprestanemu in skoraj brezmejnemu prilagajanjem trgu, naročnikom, okoliščinam dela in podobno. Nekatera od teh načel sicer držijo, vendar je potrebno imeti v mislih ključno dejstvo: agilnost ne pomeni to, da neprestano menjamo ali spreminjamo cilje. Sam bi rekel, da je ravno obratno – agilnost cilju sledi in ostaja zvesta, medtem ko upošteva spreminjajoče se okoliščine in pot do tega cilja uspešno, hitro in agilno prilagaja.

Recept za agilnost ne obstaja

Glede na napisano je verjetno že jasno, da tako imenovan »recept«, kako se agilno odzvati ali kako agilno poslovati, ne obstaja. Za lažjo predstavo si oglejmo konkreten primer, s pomočjo katerega bo verjetno bolj jasno mogoče razbrati in razumeti najpomembnejše prvine agilnega pristopa.  

Recimo, da imamo skupino ljudi, ki dobijo nalogo, da v 24 urah zgolj s pomočjo zemljevida in kompasa pridejo čim dlje od začetne točke, brez da bi pri tem porabili denar. Zmaga tisti, ki v tem času s pomočjo svoje iznajdljivosti in spretnosti pripotuje čim dlje.  

Kako uporabiti agilnost v vsakdanjih situacijah?

Kako se lotiti zgoraj omenjenega izziva? Različne osebe se bi verjetno lotile tekmovanja na različen način. Nekateri bi se najprej poglobili v zemljevid, da bi izbrali želeno smer potovanja, drugi bi želeli čim bolj izkoristiti čas in bi se nemudoma podali v dirjanje. Gledano z vidika agilnosti je smiselno, da si zemljevid najprej ogledamo in dobimo neke splošne informacije, saj nas lahko sicer že po nekaj kilometrih ustavi na primer reka ali katera druga ovira.

Kaj v agilnosti pomenijo spremenjene okoliščine?

Najprej se je potrebno zavedati, da imamo v danem primeru jasen cilj, ki se v celotnem času ne bo spreminjal: priti čim dlje od začetne točke. Odgovornost sodelujočih pa je, da izoblikujejo svojo strategijo, se znajdejo in poiščejo načine, kako bodo ta cilj dosegli. Ko se oseba odloči, v katero smer bo krenila, se lahko na poti zgodi mnogo različnih situacij. Recimo, da po nekaj urah hoje skozi mesto oseba na pločniku najde denar. Ta sprememba ji omogoči, da prilagodi in nadgradi tudi svojo strategijo premikanja do cilja. Zdaj ima na primer možnost, da sede na vlak in pride čim dlje, ali pa morda izbere avtobus, podzemno železnico, taksi in podobno. Odločitev je popolnoma prepuščena njeni presoji in bo imela tudi določene posledice.

Ko enkrat sprejmemo neko odločitev, ji sledimo

Recimo, da se oseba odloči, da bo z denarjem kupila karto za vlak, saj oceni, da jo bo ta pripeljal najdlje. Ko se napoti na postajo in že pride do blagajne za nakup karte, je ključno, da svoji ideji sledi do konca. To ni pravi trenutek, da oseba začne razmišljati, ali ne bi raje kupila karte za avtobus, ker je morda cenejša. V agilnosti in tudi sicer je izjemno pomembno, da določene odločitve speljemo do konca in šele naknadno analiziramo ter razmislimo, če bi bilo morda naslednjič bolje ubrati kateri drug pristop.

Tu vidim eno največjih nevarnosti agilnega pristopa, saj si ga ljudje pogosto interpretirajo kot pristop, kjer je spreminjanje strategije celo dobrodošlo, zaradi česar lahko hitro zapadejo v to, da prehitro spreminjajo smer, da ne vztrajajo do konca in da obupajo takoj, ko se malo zaplete ali postane težko.

Odločitev lahko namreč spreminjamo in drugič nalogo izpeljemo drugače šele takrat, ko jo opravimo, preizkusimo in analiziramo, saj šele tedaj dobimo celosten vpogled, kaj je mogoče še spremeniti in izboljšati.  

Če se vrnem na začetek, je torej ključno vedeti, da je agilnost učinkovita šele takrat, ko cilj ostaja jasen in zasidran, sami pa izkoristimo svoje danosti, okoliščine, izkušnje in spreminjajoče se dejavnike, da ne sledimo togo nekim vnaprej začrtanim korakom, temveč smo se zmožni hitreje odzvati, prilagoditi smer, narediti kakšen ovinek več in priti uspešno in bolj učinkovito tja, kamor smo se že na začetku namenili.

V easy.bi agilni pristop uporabljamo na vseh ravneh poslovanja in tudi našim naročnikom pomagamo spoznati izjemne prednosti takšnega načina sodelovanja, hkrati pa poskrbimo, da je cilj vedno jasen, pot do tega cilja pa kar najbolj optimalna.

‍